74. Mnogo hrupa za mnogo problemov

General Summary

Dnevnik Avaline Meirionove, 8 Gruden, Viharnica   Dan se je obetavno začel z nekaterimi člani posadke in njihovim glasnim izpraznjenjem prebavil v napačno smer. Po tem še vedno nepojasnjenem pojavu se je posadka Viharnice soglasno odločila, da bi bilo potrebno ime ladje spremeniti, vsaj dokler se nameravamo zadrževati v piratov-polnem zalivu nesnage. Tako smo, po nekaj premlevanja, pristali na »Morski mački,« kar je Mokoš v svoji značilni bistroumnosti izboljšala na »Mokra Morska Mačka,« ali na kratko MMM – kar morda ni napačno, glede na zvoke s katerimi se je morala soočati posadka med »tekmovanjem« kakšen teden nazaj. Pravzaprav se tudi sama ne bi branila česa podobnega, ko ravno pomišljam o tem. Kakšna škoda, da smo v situaciji ko nas lahko nek piratski admiral kadarkoli napade s svojimi nevidnimi nebodijihtreba in s tem od nas zahtevajo stalno čuječnost in pripravljenost. Potreba po zadovoljstvu se bo žal morala umakniti potrebi po varnosti in preživetju.   V Borgoto smo prišli brez zapletov, za kar smo se imeli povečini zahvaliti Valinarjevemu dogovoru s Silvartom, in posredno Slivartovem priporočilu Piratski kraljici in borgotski kneginji Fejan (upam da nisem izpustila kakšnega pomembnega naslova). V le-te zasebnem pristanišču smo se tudi zasidrali in takoj nas je pozdravil pogled na park, ki je s pomočjo magije vzdrževal klimo, primerno mnogoterim eksotičnim rastlinam, marsikaterih izmed njih popolnoma tujih posadki vajeni predvsem osrednje-Lanijskega rastja. Čim smo se zasidrali so že prišli na pomoč Fejanini služabniki, ki pa smo jih, po oblačilih sodeč, sprva zamenjali za bogate trgovce. Précej je postalo jasno, da se premoženje kneginje Fejan lahko kosa z, celo nekajkrat prekaša, premoženje Lorinskega kralja. Dvomim pa, da se njena knjižnica lahko kosa z Učiteljevo, čeprav slišim da je tudi Fejan ljubiteljica znanja in pisane besede.   Valinar je, v strahu pred tem, kar bi Fejan lahko razbrala o njegovem razmerju s Silvartom (o katerem je bil nenavadno molčeč), želel ostati na ladji, kar je po nekaj prerekanja tudi storil, uradno zaradi »pomembnih opravkov.« Za družbo in »varnost« se mu je pridružila tudi Skadi. Sledilo je še nekaj drame o gospodiču Gedezu in ali naj bi ostal na ladji ali šel z nami, vendar je bila na koncu večina za, da je bila morda boljša prva možnost. Valinar mi je pred odhodom tudi posodil svoj novi maskirni klobuček, ki sem ga uporabila da bi s svojega videza odstranila običajne risje poteze, ter posledično verjeten vir začudenja z vil-bržkone-nevajenega človeškega prebivalstva Fejaninega dvora.   Nismo dolgo hodili, ko smo že bili priča veličastnemu cirkusu, ki je med drugim vključeval požiralce ognja, žonglerje in plesalce z eksotičnimi orožji, nekateri na še bolj eksotičnih živalih, med katerimi je največ zanimanja požela »orjaška rogata kopenska eno-lovkasta hobotnica« - ali, kot je to čudno beštijo imenoval gospodič Balog, »slon«. Nihče doma mi ne bo verjel.   Po nekaj začetnega pasenja radovednosti in slinjenja (nekateri nad živalmi, drugi nad orožjem, tretji nad dogajanjem, in spet četrti nad pomanjkljivo oblečenimi ženskami), ter obvezne razorožitve, nas je sprejela v pomanjkljiva zlata oblačila odeta androgina ženska, ki se je predstavila kot lastnica. Fejan je najprej dala vsem vedeti, da z njo ni pametno češenj zobati (bržkone tudi zato, ker bi vse češnje zaplenila zase in tekmece potopila). Žal se je izkazalo, da ni želela govoriti z nikomer, dokler med njimi ne bi bilo tudi Silvartovega »kontakta«, torej Valinarja. To je seveda pomenilo, da se je večina skupine napotila nazaj na ladjo ponj in Skadi, Balderika in mene pa je skušala očarati požiralka ognja, ki pa je omenila tudi, da je prispel gost, ki je po opisu sumljivo spominjal na Berengarja. Gospodič Balog je dal jasno vedeti, da si namerava postreči Fejanine dobrodošlice z veliko žlico, ter mojemu opozorilu, naj kljub vsemu ohrani dovolj trezno glavo v primeru kakšnih nepričakovanih zapletov, navrgel dokaj nepošteno opazko o metaforičnemu drogu v zadnjici. S primerno neprijaznim odgovorom sem se odpravila po sledeh domnevnega Berengarja, zaupajoč v svoje ostre oči in zvest nos, medtem ko je šel Balderik zasledovati drugačen plen – ki pa se je kaj kmalu izkazal za trop veliko bolj nevarnih plenilk in roparic, ki so si nadobudnega fantiča privoščile kot roj krokarjev nad svežo mrhovino. Balderikova prejšnja opazka ga je bržkone zaskelela potem, ko je bil sam deležen primerljivega predmeta z nekoliko več substance, ter posledične široke hoje. Sama sem vmes našla Berengarja ter se mu predstavila, nato pa ga odvedla do pristanišča, kjer smo se ravno sestali s preostalimi. Deloma iz opazk mimogrede, deloma pa po kasnejšem pomenku, sem razbrala da sta Valinar in Skadi posadki lagala o tem, da odhajata »po nujnih Nualanskih poslih«, medtem ko sta se v resnici naskrivaj zaprla v kajuto, kjer sta se pomenkovala kdo ve kaj. Še dobro da sta bratranec in sestrična, sicer bi si lahko kdo še kaj mislil.   Na poti v Fejanin budoar jih je Skadi krepko napela Berengarju, češ da ni nič pisal ali se odzival na poskuse navezovanja kontakta tistih dvakrat kar so se videli po njegovi domnevni smrti. Vedno znova me osupne, kako Skadi kljub svoji ljubki, ženstveni in na videz nenevarni podobi zna vzbujati strah in trepet kadar se razjezi. Ob takih trenutkih se mi kar malo zasmili tarča njenega gneva, kakor se mi je tokrat Berengar. Me zanima, če to kdaj… Ni pomembno!   V svojo obrambo je velikanski ne-mrtvi človek povedal le, da je šel čez zelo težavno obdobje, ki ga je zaznamovala neusahljiva lakota in posledična nezmožnost višjih miselnih procesov, ter da dobesedno ni zmožen odgovoriti na določena vprašanja. To se mi je sprva zdelo sumljivo, a spomnila sem se, da tudi nekatere starejše vile niso bile sposobne odgovoriti na določena vprašanja iz časa zlatega mesta in prej, tako da sklepam, da gre morda za kaj podobnega. Gostiteljica nam je dala vedeti, da bo nad nami izveden urok proti magiji, nato pa drugi, ki nam bi odvzel sposobnost laganja, vendar nam je dovolila tudi izogib odgovoru. Gospodič Balog jo je, na prošnjo skupine, kljub temu uspel prepričati, da bi bilo bolje če Berengar in Spiridon za vsak slučaj ostaneta izvzeta, saj bi odsotnost magije na njih lahko imela katastrofalne posledice. Razdeljeni so nam bili nenavadni črni kamenčki, ki so vpijali magijo – in za katere je eden Fejaninih magov hitel razlagati kako se jih da »navaditi« na določenega maga da njegovi uroki vendarle delujejo. Obvestila sem jih, da bo zame to pomenilo spremembo, a naj se ne pustijo prestrašiti. Ob tem je Kama, še preden bi dejansko izvedli urok resnice, na veliko neodobravanje prisotnih, bleknila nekaj o vilah, kar je seveda takoj pritegnilo pozornost premetene piratske kraljice. Ker je bilo za sprenevedanje že prepozno, in tudi ker bi bilo težko najti drugo verjetno razlago za mojo pravo podobo, smo se odločili Fejan povedati ravno toliko, da smo zadovoljili njeni radovednosti o vilah. Ne bi me motilo zadovoljiti še česa drugega, vendar kot prvo ni bil pravi čas, kot drugo pa je omenila da jo, na njeno lastno nevšečnost, vseeno privlačijo le moški. Ni nemogoče, da sem pod vplivom močne magije, ki preprečuje prikrivanje mnenj kaj o tem tudi izustila, vendar je šlo zagotovo le za kratko opazko, in niti slučajno za hitro zdrdrano izpoved živalske sle in morebitne še ne zasajene sadike zaljubljenosti. Ne, absolutno ne!   Pomorska kneginja je hitro prešla na razlog za naš prihod, in povedali smo ji o Karaganu in naših sumih, da se skriva med vrstami borgotskih knezov, bodisi da je katerega od njih zamenjal in se izdaja zanj, bodisi da si je uspel sam ustvariti persono si priboriti položaj. Najbolj verjeten kandidat se je zdel knez Rai, vendar se je Fejan zdel morda še celo preveč prikladen. Predvsem jo je zmotilo, da Rai deluje kot da je poleg okrutnosti in vsega ostalega dejansko uživač in zabavljač, ter veliko preveč direkten in neobvladan, da bi se skladal z ostalim, kar smo ji povedali o Karaganu. Knez Bokari, po drugi strani, naj bi se držal bolj zase, bil vedno omikan in obvladan, in po njenem mnenju tudi veliko bolj dejansko prefinjen kot drugi piratski knezi (za katere je omenila, da se marsikateri dela prefinjenega, a redki takšni dejansko so). Poleg tega je sum vzbudilo tudi dejstvo, da še celo Fejan o njem ni vedela kaj dosti, kljub temu da se je ponašala s tem, da ve vse o vseh, o katerih je vredno kaj vedeti. Njen sicer iskrivi pogled se je hipoma omračil ko je bilo omenjeno znamenje, katerega so našli v Farisu, in pa ko se je ugotovilo, da po Borgoti razsaja množični morilec in posiljevalec, ki na svojih žrtvah pušča prav takšna znamenja. Znamenja, ki se sumljivo skladajo z znamenjem Coprniškega Kralja Dimuaza iz Goldabarja – Karaganovega očeta. Da bi nam pokazala pomembnost situacije nas je Fejan odpeljala v drug prostor, nekakšno bolnišnico, kjer smo bili priča žrtvi takšnega napada: deklici, ki ji ne bi pripisal več kot 80 let (ali kolikorkoli je že to v človeških letih, vedno pozabim količnik za pretvorbo). Ta je bila nezavestna in s polomljenimi sklepi, ki so bili načrtno narobe naravnani ter zaceljeni z magijo (če lahko sploh govorimo o celjenju v tem primeru). Za nameček je bila še visoko noseča, kar je še dodatno oteževalo njene že tako vprašljive možnosti preživetja. Mojemu neodobravanju nasilja navkljub prisegam, da ko enkrat dobimo Karagana v kremplje ga bom razkosala na koščke in pustila da gnije na soncu. Taka nizkotna golazen si ne zasluži niti, da bi bila Fenrisu za kosilo. Ne Fenris, ni zdaj čas za kosilo, dnevnik pišem, daj mir. Pojdi preganjat Gedeza ali nekaj.   Fejan je povedala, da je deklica izgubila ves spomin, in se ne spomni niti lastnega imena, Kama pa je potrdila, da magična sled ustreza Karaganu. Valinarjevo strokovno zdravilsko mnenje je bilo, da bi za zdravljenje rabili mesece, saj bi bil dolgotrajno in boleče, ter bi naglica ogrozila dekletovo življenje, Berengar pa je dodal, da bi za obnovitev spomina potrebovali izjemno mogočno magijo. Šlo naj bi namreč za posebej nemarno obliko uroka pozabe, ki ga za razliko od standardne variacije tudi najmočnejši zdravilni uroki ne bi mogli odstraniti. Kama se je na glas spraševala, če dekleta morda ne bi raje prikrajšali muk, ter potem preizkusili nekega uroka vstajenja, ki naj bi se ga naučila. Ujela sem se prikimavati, vendar sem se naposled strinjala z mnenjem nekaterih drugih, da bi bilo kljub verjetno manj bolečim posledicam in možnosti novega začetka, vseeno nepošteno do dekleta, da bi se takšne stvari odločale brez njegovega privoljenja. Odtehtalo je večinsko mnenje, da ne nameravamo nikogar usmrtiti, ne glede na to kako milostno ali nedokončno naj bi to bilo v tem primeru, ter da nimamo na voljo nič boljšega od tega, kar že tako lahko nudijo Fejan in njeni zdravilci in magi. Mi je pa Kamina ideja dala misliti. Mar se ni vzlic smrti boljše preroditi kakor za vedno odpotovati na ono stran? Če drugega ne, se vsaj lahko posloviš od svojih bližnjih. Škoda, da ni bilo Kame ali koga z njenimi sposobnostmi ko je Siona umrla. Čeprav potem se vila vpraša, če morda ne bi bilo to dejanje, vredno Reianbeline pozornosti, in verjetno ne prijetne verzije, če je na mitih kaj resnice.   Odpravili smo se v prostore, ki jih je Fejan dala pripraviti za nas. Tam je, potem ko nas je gostiteljica zapustila, Berengar povedal, da je v mislih govoril s svojo gospodarico (nekaj na D?), ter odgovoril na več vprašanj, s katerimi so ga prej morili njegovi nekdanji sopotniki in sopotnice. Med drugim je povedal več informacij o koaliciji, da sta z gospodarico varovala »amforo«, ter da je prišel pomagat predvsem zaradi svojih prijateljev in Nie, ki da je zaveznica (in morda prijateljica?) njegove gospodarice, ter da bo pomagal z rešitvijo nje in Glena, ne bo pa se nam pridružil na poti do Meloriona, ker da z gospodarico nista prepričana če bo prijatelj ali sovražnik antikoaliciji. Dodal je tudi, da so jima stalno na sledi, in da zato ne upa komunicirati s svojimi nekdanjimi prijatelji. Kot je bilo že prej naumljeno s Fejaninim predlogom, sta se Kama in Skadi ob pomoči Morganinih impresivnih sposobnosti maskiranja popolnoma spremenjeni odpravili do pristanišča. Mogoče jo moram enkrat ko bo čas vprašati za par napotkov glede ličil. Mokoš se je nekaj pogovarjala z Valinarjem o nekakšnih tatujih, morebiti magične narave, vendar nisem uspela slišati kaj dosti več, brez da bi dajalo vtis kot da namenoma vlečem na ušesa.   Ko sta se Kama in Skadi vrnili, sta poročali o pristaniščih, ter da se s tistim v viziji sklada Bokarijevo, češ da Lejlino (ali kakorkoli je že ime temu zahodnjaku) nima zašiljenih okenc in še nekaj drugih detajlov. Skadi je povedala, da se je spoprijateljila z eno izmed skoraj izključno-ženske posadke (haba-haba!), bojevnico po imenu Aria. Ki se bori s sekirami, seveda. Skadi bo nekoč ustanovila Ženski Klub za Sekiranje, ali kaj podobnega. Omenjeno je bilo tudi nekaj o Kaminemu ponujanju Balderikovih »uslug«, kar pa naj ne bi imelo pričakovanega odziva, ubogi revež pa naj bi v zameno za svoje nesebično spremstvo dobil le veslo v glavo. Ampak prepričana sem, da trdobučnež kakršen je, gotovo ne bo imel kakšnih hujših poškodb. A dragi dnevnik, noč je še mlada, in mi hudo potrebni razvedrila po zadnji bitki. Danes ne bom šla zgodaj spat.

Character(s) interacted with

Fejan, Spiridon, Aria, Damani, Izabela Drako, Izabela, Koko, Elina