Spiridon

(a.k.a. Spiridon Osamljeni)

Spiridon je visok vilinji moški, ki bi bil smatran kot privlačen če ne bi bil tako zelo nenavaden. Njegova polt, oči in dolgi lasje so vsi popolnoma črni iz hrbta pa mu rase dvoje ogromnih usnjatih kril. Zaradi tega prvi odziv človeka ob pogledu na Spiridona ni občudovanje elegantnih potez ali lepe postave ampak brezumen strah. Tak odnos je vilo pripravil do več tisočih let skrivanja in samote, ki sta pustili svoj pečat na njegovemu dojemanju sveta in prištevnosti. Iz osame ga je spravila šele skupina nadobudnih pustolovcev, še posebej Kama in Skadi, ki si je kmalu pridobila osrednje mesto v njegovem življenju.

Physical Description

Special abilities

Kljub temu, da Spiridon ni mag ima pa dve nenavadni sposobnosti, ki bi lahko koga napeljali na mišljenje, da vendarle premore nekaj talenta. Ima sposobnost očarati ljudi z močjo volje, predvsem pa je dober v tem, da magično uspava tudi več ljudi hkrati.

Mental characteristics

Personal history

Spiridon se je rodil v Zlatem mestu pred več kot 4000 leti, za časa vladavine Valendarja edinega svojega imena, mogočnima vilinskima staršema, očetu Viazatu in materi Nerelith. Najzgodnejše otroštvo je preživel srečno in udobno pod zaščito vplivnih staršev, oče Viazat je bil namreč eden izmed generalov imperija. Tega srečnega otroštva pa je bilo nenadoma konec, ko se je oče zapletel v Vilinsko-človeške vojne in bil obtožen genocida nad ljudmi. Da bi ga spravila iz Zlatega mesta, kjer je vrvelo zaradi Viazatovega vojnega zločina, ki je stal vladarja Valendarja edine hčere, je Nerelith Spiridona s prijatelji poslala na tako imenovano odraslostno potovanje, predno bi se razarjena množica in sovražniki družine domislili, da bi se lahko Viazatu maščevali preko otrok.
Kaj točno se je zgodilo potem ni povsem jasno in Spiridonovi spomini so zaradi tisočletij osame malce nejasni. Sprva je bilo potovanje zabavno, nenadoma pa se je znašel sam brez prijateljev v neznani deželi. Ko je poskusil poiskati pomoč in vprašati za pot so ga pričakali le kriki, kose in vile pred katerimi se je zatekel v bližnjo jamo, kjer je v strahu za življenje preždel več dni, pil vodo iz kapnikov in stradal. Ko je bil že povsem izčrpan in obupan je poskusil znova in naletel na podoben odziv. Ranjen in povsem prestrašen se je vrnil v jamo kjer je poskrbel za poškodbe in se zatekel k prehranjevanju z nagravžnimi migotajočimi zadevami, ki so si delile jamo z njim.
Sčasoma se je pozdravil, malce uredil svojo jamo, poiskal vir pitne vode in se naučil loviti svojo hrano. Razvil je tudi dar s katerim je lahko uspaval druga bitja in se tako večkrat odpravil do vasi, kjer je nabral kar je potreboval, opazoval speče ljudi in se nato vrnil domov v jamo. Še večkrat je poskušal navezati stik z ljudmi v bližnji vasi, a njihov odziv ni bil nikdar boljši in sčasoma je nehal poskušati. Tisočletja je preživel povse, sam dokler se lastna prištevnost ni začela igrati z njim. Kdaj se mu je zdelo, da lahko vidi svoje izgubljene prijatelje, kdaj drugič je čutil kako ga mama boža po laseh ko je spal. Včasih se je pogovarjal sam s seboj, kapniki, črvi in svojimi prijatelji samo zato, da ne bi pozabil kako se govori.
Več let, stoletij ali tisočletij kasneje je med nočnim lovom naletel na skupinico popotnikov, ki so si postavili tabor za tisto noč blizu njegove jame. Uspaval jih je, da bi si jih lahko bolje ogledal in prišel bliže. Bili so nenavadni - bolje oblečeni kot ljudje, ki jih je poznal in kljub temu, da so bili oboroženi do zob niso delovali zlobni. Predvsem pa so bili ... čudni. Tako kot on. Dve izmed deklet sta imeli povsem bele lase, česar ni nikdar videl med vaščani, ena izmed njih je imela po obrazu nenavadne blede lise. Oborožena, pobrita ženska je imela štiri roke. Četrta, je imela noge bolj podobne vaškim kozam kot vaščankam. Spraševal se je, če so tudi oni preganjani, če tudi njih lovijo ljudje in jih poskušajo ubiti. Sklenil je, da je najbolje kar lahko naredi, da jih zvleče v svojo jamo. Če se niso zavedali kakšna nevarnost jih čaka od ljudi bi jih s tem zaščitil, če pa so našli način kako narediti nasilna bitja za svoje prijatelje ... potem je želel njihov nasvet. In morda bi lahko postali njegovi prijatelji. Najprej je odvlekel samo dekleta, moški so delovali preveč normalni, da bi bili v nevarnosti, a nato se je preveč slabo počutil, da bi bil kriv za ločitev skupine prijateljev tako kot je usoda ločila njega od njegovih prijateljev in se je vrnil še po moški del skupine.
Sprva interakcija s popotniki ni šla tako kot si je zamislil. Bili so skoraj tako agresivni, kot ljudje, ki jih je srečeval v vasi, a ker jih je pametno imobiliziral ga niso mogli napasti medtem, ko se je skušal spoprijateljiti z njim. In res se je kmalu izkazalo, da sta belolasi dekleti, Skadi in Kama, prav prijetni. Končno je spet imel prijatelje. Spustil je skupino ljudi in se pridružil njihovi četici na poti v neznano. Ni bilo pomembno kam so šli, bil je samo vesel, da ni bil sam.
Veselje ni dolgo trajalo. Ravno se je dobro navadil na skupinico in se zagledal v eno izmed dveh svetlolask, Skadi, ko so v prvi vasi v katero so prišli naleteli na sužnjarje, ki so njega in nove prijatelje stisnili v kot. Spiridon se je želel boriti na njihovi strani a kazalo jim je slabo in Skadi ga je prosila naj zbeži in poišče pomoč. Kljub temu, da se je vse v njem upiralo temu, da bi odšel in je resnično sovražil letenje, je razprl krila in odletel.
Letel je po Branjevca, na katerega so naleteli pred tem, da bi dobil njegovo pomoč za svoje nove prijatelje. Potreboval je skoraj cel dan da ga je našel in po dolgotrajnem rotenju sta se skupaj vrnila nazaj do vasi kjer ni bilo nikogar več in nikakršnega namiga kam so izginili. Po paničnem iskanju je našel sledi proti pomolu ampak od tam dalje nič. Prva bitja, ki so mu po tisočletjih samote poazala nekaj prijaznosti so izginila. Od Branjevca je izprosil urok s katerim je lahko poiskal njihovo lokacijo in ugotovila sta, da so na ladji v ječi in plujejo proti Vitari. Spiridon je želel kar takoj odletet za njimi ampak ga je Branjevec prepričal, da je to slaba ideja z več kot enodnevno zamudo. Kljub strahu pred Gornjim svetilnikom (ker so ga tam preganjali z vilami in kosami nazadnje ko jih je obiskal), se je odločil, da bo zavoljo pomoči Skadi in Kami odšel tja poiskat prevoz do Vitare. Malo pred vasjo se je poslovil od Branjevca, ki je imel druge načrte in ta mu je podaril čaroben trak za lase, ki je Spiridonu spremenil videz tako, da je videti človeški.
Ko je prišel v svoji novi podobi v vas je bil presenečen, da ga ljudje niso preganjali kot nazadnje in so bili nekateri celo prijateljski do njega. Odpravil se je do pristanišča kjer sta bili ravno zasidrani dve trgovski ladji – ena, ki je imela za odplut še istega dne nekaj ur kasneje in druga, ki naj bi odšla naslednje jutro. Kapitanu prve ladje je plačal za prevoz. Naivno mu je ponudil vse svoje zlato in šele kasneje spoznal, da je bil popolnoma opetnajsten. Za tistih nekaj ur, ki jih je imel za čakat pred izplutjem se je šel razgledat po vasi kjer ga je mladenka Reja povabila na preprost obrok in pijačo. Navdušen nad prijaznostjo je povabilo takoj sprejel in po pogovoru, krožniku obare in nekaj kozarcih medice, ki jo je prvič pil, je brž omedlel. Zbudil se je slečen v postelji in nekaj ljudi je stalo nad njim in kričalo. Oče od Reje in ona sama sta zahtevala, da se poroči z njo. Nekako je uspel zbežati iz njunega domovanja ampak brez vsega, celo oblačil, in goloriten sredi noči pritekel do pristanišča kjer je ugotovi, da je njegova ladja že davno odplula. Prosit je šel Keilan iz Arhatija, kapitanko druge ladje (tiste, ki naj bi odplula zjutraj), za prevoz in njej se je vsa situacija zdela tako smešna, da mu je obljubila prevoz v zameno za delo na ladji in mu celo podarila oblačila – svilene zlato pobarvane hlače njenega bivšega ljubimca.
Zarana so odpluli proti Draškemu, česar Spiridon ni vedel, ker naj bi tam pobrali pošiljko svile za Vitaro. Keilan mu je zagotovila, da to ne bo trajalo dolgo ampak je bil vseeno zelo nesrečen, ker se je bal, da lahko vsaka zamuda pomeni, da ne bo Skadi in Kame ter ostalih nikdar več našel. V Draškem se je na ladjo vkrcal vzvišeni plemič Pilgrim Solen s katerim je hitro razvil sovražno-rivalski odnos. Po tem ko je imel Pilgrim nekaj opolzkih komentarjev glede Keilan, s katero se je Spiridon spoprijateljil se je med njima vnel pretep, ki se mu je pridružila še večina mornarjev. Spiridon je bil kaznovan z ribanjem palube ampak se mu je kapitanka kasneje vseeno zasebno zahvalila in zagotovila, da ni potrebe po tem, da bi branil njeno čast.
Na poti od Draškega proti Vitari so jih napadli obalni roparji – Keilan je dovolila, da oborožijo Spiridona, ki je bil brez orožja, in ko se je izkazal v boju in so uspeli odbit nasprotnike, mu je kapitanka dovolila orožje obdržati in med njima se je stkalo še tesnejše prijateljstvo. Mornarji so ga začeli učiti svojega poklica in sčasoma je napredoval od čistilca palube v polnopravnega mornarja. Zaradi poškodb ladje so se morali ustaviti v Ketri, kjer so se dela vrstila ves teden. Spiridon je želel odit sam naprej ampak mu je kapitanka obljubila, da mu bo pomagala z iskanjem ko pridejo do Vitare in da ima določena poznanstva, ki bi lahko pomagala pri tem. Tako je teden porabil za učenje mornarskih veščin, se uril v streljanju in zvečer učil pisanja s Keilan.
Ko so 20. malega srpana 544 končno prišli do Vitare in pripluli v mesto so bili zaprti v Karanteno – ogromen prostor napolnjen z nesrečniki – potniki, mornarji, kapitani in sužnji – kjer naj bi štirideset dni čakali, dokler ne bi bilo dokazano, da niso okuženi s kugo, ki je razsajala na polotoku v bližini. Sprva se je dokaj držal Keilan, ki ga je naprej učila pisanja, nato obnašanja v bogati družbi in ko že niso več vedeli kaj bi počeli, ga je začela učiti plesa. Začel se je bolj družiti tudi z ostalimi tam in se vedno pogosteje udeleževal rokoborb, kasneje pa so ga predstavili še kockanju in kartanju.
Nekega dne je k njemu pristopila zakrita oseba in predlagala, da bi lahko zaslužil nazaj denar, ki ga je izgubil pri kockanju v skritih bojihz velikimi stavami. Ker ni imel boljšega dela in mu nikoli nihče ni razložil, da ni dobro zaupati osebam zakritim s plaščem in kapuco, je ponudbo sprejel. Že isto noč so ga z zvezanimi očmi pritihotapili iz karantene v ogromno, skrito areno pod mestom. Množica je bila divja, nasprotniki nesposobni in Spiridon se je prvič po dolgem času počutil, kot da ima nekaj nadzora nad svojo usodo. Prebil se je do finalnega boja, kjer je sicer izgubil a vendarle zaslužil nekaj od stav in dobil povabilo naj se bojuje še naslednjič, ko bo v Vitari prav poseben boj ter dobil nasvet, da je na takih zadevah dobro poskrbeti za ekstravagantno a dobro krinko.
Naslednja dva tedna je dvoboje v karanteni izkoristil za vadbo in se domislil, da je bila njegova prava podoba med ljudmi dovolj neznana, da bi lahko bila tudi krinka. Dan pred borbo je dobil novice, da ga Skadi išče in da ga čaka ladja, ki ga bo odpeljala do Enes-Kalina in nje. Osrečen s to novico je dan za tem zmagal v neverjetni borbi, z množico trikrat večjo od tiste prejšnjič in nagrado s katero, so mu rekli, bi si lahko kupil grofijo. Organizatorji dogajanja so ga konskriptirali za še nadaljna tekmovanja in mu dali način, da je lahko ostal v kontaktu z njimi, nagrado pa je dal Keilan - del zanjo in del, ki naj bi ga hranila zanj.
Naslednjega dne se je vkrcal na ladjo, ki ga je pripeljala do Enes-Kalina. Spraševal je po Skadi in drugih prijateljih a mu ni nihče vedel ni povedati o njih. Iskal jih je tudi po mestnem zaledju a tudi tam nihče ni slišal zanje. Je pa naletel na mnogo pastirjev z ovcami. Ob spominu na Glenove besede, da je treba izbranki podarit ovce, se je odločil kupiti celo čredo a ker tedaj ravno ni našel nobenega pastirja je denar pustil na tleh in odpeljal toliko ovac, kot jih je uspel gnati pred seboj. Ko se je vrnil v mesto je prejel novice o posameznikih, ki so zveneli podobno kot Skadi in njegovi prijatelji, a ti so menda že odšli v podzemlje. Plačal je lovcem na relikvije, da so mu povedali za enega izmed vhodov podzemlje kamor se je napotil skupčaj z ovcami in se naslednjih nekaj dni zgubljal, pobil nekaj čudnih stvorov in obupano kričal za njimi ko so mu odnesli nekaj ovac. Končno je naletel na drugo živo, razumno dušo, modrolasega mladeniča, ki se je predstavil kot Amador. Razložil mu je svojo zgodbo in modrolasec je zatrdil, da ve kje je Skadi in da ga je zgodba tako ganila, da bi rad pomagal.
Spiridona je po dolgih mesecih čakanja in iskanja končno odpeljal v objem njegove drage in v objem krvoločne bitke, ki se je razvnela okoli nje.

Mental Trauma

Ni čisto jasno kako a Spiridon se je kot mlada vila znašel sam v jami sredi človeških dežel. Prijatelji s katerimi je potoval so izginili in vedno ko je poskušal zapustiti jamo so ga ljudje na katere je naletel preganjali ali celo napadli. Zaradi tega je razvil tesnobo pred zunanjimi prostori, hudo nezaupanje do ljudi in večtisočletna osamljenost ga je na neki točki prignala do tega, da si je ustvaril lastne prijatelje in bil za resnične pripravljen storiti vse - celo moriti. Do tistih, ki si jih je kasneje pridobil je izredno posesiven in zaščitniški.

Personality Characteristics

Likes & Dislikes

Spiridon goji napol skrivno fascinacijo nad lepimi ostrimi noži, ki jih tudi rad zbira. Idealna so lepa, umetelni izdelana bodala a zadovolji se tudi z dobro nabrušenimi kuhinjskimi noži, posebno ostrimi pastirskimi pipci in podobnim. Rad posluša petje ampak se nikoli ne pridruži ker ne zna nobenih pesmi in ima občutek, da je njegov glas grd. Namesto tega raje spremlja petje na svoji frulici. Kljub velikim, močnim krilom Spiridon nerad leti. zaradi dolgih tisočletji skrivanja pod zemljo se v zraku počuti preveč na odprtem in ranljivo.

Social

Family Ties

Spiridon je drugi otrok Viazata Mogočnega in Narelith, ki sta že imela hčerko Finualo, kasnejšo Arhon. Rodil se je v obdobju, ki so ga je zaznamovale vilinsko-človeške vojne in nato umik vil iz človeškega sveta. Oče Viazat je bil eden glavnih poveljnikov v boju proti ljudem a je pri tem zagrešil veliko krutosti, ki so na koncu veliko stale tudi njegovo stran. Zaradi tega je bil osramočen in primerno kaznovan, trpela pa je tudi njegov družina.

Species

Vilinji Rod

Year of Birth

3753 4297 Years old

Birthplace

Zlato mesto

Gender

Moški

Eyes

Črne; tudi beločnica

Hair

Črni

Height

187

Known Languages

Lorinščina, jezik vil