Demonikon

ali Seznam demonskih lordov in njihovega zaroda

Dolgim desetletjem učenega dela, potu in brskanja po starih in zaprašenih bukvah se gre zahvaliti, dragi bralec, da ta seznam z opisi vodij zla sploh obstaja in bo lahko tebi in nadaljnjim rodovom pomagal v boju proti njim. Kar držiš v rokah je, pravzaprav, plod mojega vseživljenjskega dela.
Kakor je sedem arkfaejev, ki predstavljajo moči narave in tako niso ne dobri ne slabi, tako je sedem tudi prvih otrok teme – demonskih lordov, ki predstavljajo in poosebljajo zle stvari v svetu in človekovi duši. Da bi bil naš boj še težji, so se bitja zla plodila, pogosto skrivaj, da bi njihovo seme prodrlo globoko v našo družbo in jo razdejalo od znotraj. Svojo knjigo sem uredil ne po sistemu starosti lordov ali tem koliko je znanega o njih temveč glede na mojo oceno njihove nevarnosti in moči.

Amarin - utelešenje prevare

Amarin, prva a ne najstarejša, izmed sedmerice je kraljica prevare. Zaradi črnih kril in spreminjanja v vrano jo pogosto imenujejo ptica smrti. V podobi mladega, ljubkega dekleta se je pogosto sprehajala po izdajalskih delih poti, po robovih klifov in brezen ter sebi v zabavo zvabila mlade popotnike preko roba. Temačnost njene osebe lepo pokaže že hudodelstvo, ki ga je železa zakriviti na samem začetku civilizacije. Ko je bog Trifan dobrohotno podaril svoje bodalo, da je napajalo napredek v samem srcu Tamelona, ki je bilo kasneje znano kot Zlato mesto in okoli katerega so se, prav zaradi dobrodelne avre bodala, ustvarili primerni pogoji za začetek urejenega obstoja pametnih vrst, je Amarin skušala to bodalo ukrasti, zaradi svoje lastne, sebične koristi. Poželela si je njegove moči in ni se bila pripravljena ozirati na zlo, ki bi ga povzročila vsem ostalim. K sreči jo je ustavil sam Trifan, ki se je je, na moledovanje boginje Nurilan, usmilil a Amarin nikdar ni bila več enaka. Nekateri pravijo, da je od srečanja z bodalom ošibila, drugi da je bila odslej nema. Vsekakor pa to ni udušilo njenega častihlepja in potrebe po moči. Nasprotno, še bolj si je želela povrniti svojo nekdanjo moč in še pridobiti na njej. Celo ko so bili demoni izgnani v Onostranstvo je Amarin, edina, našla način kako je lahko prehajala med svetovi. Globoko v ukletem gozdu imenovanem z besedo Faelen, katere pomen je bil po pravici pozabljen, sedaj občasno tava in nagovori tega ali onega popotnika velike moči a šibke dušne trdnosti in jih vzame za svoje učence v temnih umetnostih ter njihovo dušo spridi in podjarmi volji demonskih lordov. Govorice so bile, da je enega svojih učencev, nekdaj moža vere in zvestega svečenika Vitaniji, izpridila do te mere, da ji je izdal lokacijo Vitanijine največje svetinje – njenega lasu, ki je bil hranjen v prvem, skritem templju boginji. Amarin je vdrla na sveti kraj in za seboj pustila ruševine in trupla ter odnesla sveto relikvijo, ki ji je dala neznanske in grozljive moči.

Nighdrala - utelešenje nesreče

Nighdrala, ki so jo nekateri imenovali pajkulja, je mojstrica trikov in predilka laži. Opisovali so jo kot srhljivo lepo žensko s štirimi pari nog bolj podobnih morilnemu orožju kot čemu organskemu in rogovi, ki so se v podobi kovinske krone izraščali iz njenega skalpa. Bila je učenka in bližnja prijateljica boga, ki je bil izgnan. Če že to ne dokaže njene sprijenosti bo težko kaj bolj a naj te prepričam dragi bralec. Nighdrala je uživala v tem, da je dala drugim, šibkejšim bitjem mogočne predmete, ki jih niso povsem razumeli in z užitkom opazovala kako so se z njihovo pomočjo sami uničili. Primer tega so bili posebni seti kart, mogočne magične moči, ki jih je pod budnim vodstvom Izgnanega boga uročila tako, da so dajali igralcu upanje, da si bo lahko izboljšal življenje a v resnici sejali nesrečo in kaos. Kljub temu, da je imela svoje spremstvo je delovala na dvoru Karakbala, ki mu je pomagala kot ječarka, mučiteljica in morebiti ljubica. Če je verjeti zgodbam ima Nighdrala dva otroka.

Isidron

Je morebiti sin Karakbala in je splošno znan po strupih in nevihtah. Vedno je potoval z delegacijo brez-obraznih spremljevalcih, jih je sam ustvaril oziroma sprevrgel v to podobo. Težko je reči kaj točno so nekoč bili a radi skrivaj opazujejo živeče. Morda, da bi se nahranili z njihovo življenjsko energijo ali ker jih preprosto fascinirajo. Še pred Prvim kraljestvom je Isidron zavzel velik del Alminie, kjer se je proglasil za boga vladarja in zahteval od prebivalcev svojega imperija, da so ga častili. Opisan je bil kot varljivo privlačen moški dolgih črnih las in žarečih modrih oči, z usnjatimi krili in rokami, ki so se od komolcev navzdol spreminjali v zmajske - luskaste in krempljaste. Tistim, ki so ga vzejevoljili je s temi rokami prebil prsni koš in jim poslal strelo naravost v srce. Legende pravijo, da je njegova kri tako strupena, da bi vsi, ki bi prišli v kontakt z njo umrli v najhujših mukah v le nekaj trenutkih in jih ne medicina ne magija ne bi mogla rešiti. Isidron naj bi bil tudi avtor nekaterih najbolj sprevrženih receptov za čarovniške zvarke.

Isante

Se premika skupaj s strupenimi meglicami in jo nekateri imenujejo princesa coprnic. Že njena pojava razodeva zlo duše – skozi kožo se namreč kaže strupena, propadajoča notranjost.

Itraxia - utelešenje sle

Itraxia na prvi pogled morda ne deluje tako pokvarjena kot nekateri drugi a ima moč, da spridi še najkrepostnejše. 'S tem nasmehom mi oprostijo vse. Celo modri padejo,' je bila citirana v enem izmed zgodnejših zapisov o prvih otrocih. Itraxia vlada dvoru sukubinj in inkubusov, katere vodi pet njej podrejenih princes sukubinj. So mojstri manipulacije in vohunjenja, inspirirajo pohotneže in posiljevalce ter jih včasih pripravijo do tega da gredo uresničit svoje nizkotne želje. Itraxia osebno zna, če želi, vse pomembne pripraviti do tega, da ji jedo iz roke – ni čudno torej, da je uspela pripraviti celo enega izmed akhfaejev, Valendarja, da jo je poročil.

Nalanis RIP

Iz te zveze je bila rojena Nalanis, sicer po srcu dobra princesa, ki pa zaradi nečistega mešanja ni bila popolna kot bi lahko bila. Ker sta bila starša preveč različna je bila ona obsojena na to, da ni mogla imeti svojih otrok. Opisana je bila kot izredno lepa ženska, ki pa je kljub videzu čas raje preživljala v svojem alkimističnem laboratoriju ali med knjigami. Nalanis je umrla med vilinsko-človeškimi vojnami kot žrtev zlobnega demona Viazata.

Douvirak - utelešenje okrutnosti

Douvirak je bil od vseh prvih otrok najbolj vešč umetnosti vojne. Sprva je bil zato ljub boginji Reianbeli a je celo njo sčasoma zgrozil z okrutnostmi, ki ne bi smele videti svetlobe sveta. Je vojskovodja demonskih legij Onostranstva in on je bil tisti, ki je vodil vojno proti ljudem vihteč legendarni dvoročni meč Karnah. Ugrabljali so človeška deteta, jih vzgajali v sprijene in sprevržene vojake za svoj cilj, da so se bojevali in brez pomislekov klali svoje očete, brate in matere, nekateri pa so celo dovolili demonom naseliti njihova telesa. Bilo bi se zaman bati samo gole sile, ki jo lahko uporabi, Douvirak je tudi premeten. Zanj so značilne pogodbe, ki jih ponudi nič hudega slutečim ljudem, pogodbe, ki sprva delujejo čudovito a se kasneje izkažejo kot neprelomljive grozote, ki tiste, ki so se zapletli v mrežo stanejo sreče, življenja ali celo duše. Še nihče se ni, potem ko je s krvjo podpisal pogodbo, uspel rešiti iz nje. Douvirak pa je bil znan še po eni grozovitosti, iz lastne krvi je želel ustvariti popolnega bojevnika, pomožnega poveljnika svojih vrst in se zato paril z vsemi možnimi ostudnostmi, da bi si izgotovil kar čim grozovitejši zarod. Imel je Deset sinov in pet hčera, vsak nevarnejši in zlobnejši od drugega a nihče razen dveh ni zadovoljil njegovih standardov tako da jih je sam pokončal in postregel preostalima dvema sinovoma, da bi dokazala svojo brezsrčnost in brezobzirnost.

Vornerdvard

Je bil starejši izmed dvojice, ki ji je bilo dovoljeno preživeti in najbrž najbolj premeten od vseh Douvirakovih otrok. Bil je sin ene izmed princes sukubinj na dvoru Itraxie, ki je za Douviraka vohunila za svojo kraljico. Svojo zvestobo očetu je moral dokazati s tem, da je vnesel nered in smrt v Itraxijin dvor, kar je dosegel tako, da je zapeljal vse princese in jih nahujskal drugo proti drugi. Svojo mater, ki ga je ljubila in vzgajala je po navodilih očeta oslepil.
Opisali so ga kot velikega, bojevniško grajenega moža po očetu a obenem privlačnega po materi. Imel naj bi rdečkasto kožo, oranžne zeničaste oči in temno rdeče lase, iz čela rastoča ogromna nazaj zavita rogova, in dva para ogromnih usnjatih kril okovanih v železo. Skozi prsa mu proseva oranžna svetloba peklenskega ognja, ki besni v njem. V bitki pred izgonom je izgubil polovico repa in jo nadomestil s kovinskim verižnim mečem. Kljub temu, da je, kakor oče spreten z dvoročnim mečem Vornerdvard prav tako blesti v besednih in magičnih dvobojih.

Zemarion

Bil je sin nepomembne demonke a kar ga je ločilo od drugih je bila brezkompromisna ambicioznost v kateri je bil pripravljen poteptati in uničiti vse na svoji poti. Ta ogromen, štiri metre visok balor je najbolj brutalen general Douvirakove vojske. Ko je želel v trenutku zasejati kaos, strah in smrt med nasprotnike je vedno poslal Zemariona.

Moranar - utelešenje groze

'Umreti je lahko ... priti nazaj je težje,' so ene najslavnejših besed Moranarja, prvega med nekromanti. Kot vladar duhov je imel dvor, ki ga je sestavljajo več mrtvih, kot demonov. Nobenega spoštovanja nima do življenja samega in dušam celo preprečuje, da bi prišle v Onostranstvu zato, da bi jih sam lahko zlorabil v svoje zle namene. Je prvi sovražnik Reianbele. Hrani se na razumu ljudi, čeprav ni jasno če gre dejansko za brezbožen način prehranjevanja ali zgolj njegovo zabavo. Nihče ne ve točno kako je videti, saj ni nihče živ zapustil njegove družbe, pravijo pa, da ga obdaja šepetajoča avra nemirnih duš. Ko le lahko, raziskuje smrt in smrtnost, sam je namreč že umrl in prišel nazaj. Ubil je celo lastno hčerko, da ne bi ogrozila njegovega obstoja.

Derida RIP

Je bila edina hči Moranarja, o kateri se ne ve skoraj nič razen, da jo je sam ubil.

Venala - utelešenje sprijenosti

Venala, grozota iz žive magme, ki tvori namesto kože sajasto, kamnito plast a znotraj nje brbota in žge, je poznana tudi kot sprijevalka želja. Zanjo je namreč značilno, da drugim izpolni najgloblje želje a za ceno, ki jo še v sanjah ne bi bili pripravljeni plačati ali tako sprijeno, da je ne prepoznajo. Bila je mučiteljica in rabelj na dvoru Karakbala, vladarja vseh demonov in Onostranstva in njegova najzvestejša podpornica, ki mu je tudi pomagala pridobiti vso moč. A ko se je uspel izmotati iz svojega dolga njej se je njena zvestoba spremenila v sovraštvo. Odločila se je pridobiti zase vse kar mu je pomagala osvojiti. Skrivaj je organizirala upor, onesposobila Kharakbala in ga živega ujela v krsto s svežim truplom njegovega prvega sina. Nato je sama zasedla prestol v Onostranstvu in še sedaj vlada.

Karakbal - utelešenje lakote

Karakbal opisan zgolj kot najmogočnejši in najgrozovitejši naj bi bil tudi prvi izmed demonskih lordov in dolgo njihov vladar. S svojo sekiro življenja in smrti Garlohbar, edinim orožjem, ki je po legendah lahko prekinilo katerakoli življenje, celo tisto prvega otroka, je žel spoštovanje vseh, celo arkfaejev in nihče ni oporekal njegovemu vladanju. Dokler si seveda ni nakopal srda Venale, ki se je premeteno odločila za zahrbten napad in ga dobila med spanjem ter sekiro vrgla v središče Onostranstva. Stoletje je preživel ujet v krsti z ostanki Erberizarja, prvega in edinega sina, ko pa se je končno osvobodil je polovil vse tiste, ki so ga pomagali izdati in jih, skupaj z Venalinim novorojenim detetom, skuhal v ogromnem biku ter postregel Venali na banketu ob rojstvu njene hčere. Preden bi se kaos polegel je že izginil, mnogi mislijo da v iskanju Garlohbarja. Karakbal je najverjetneje navdih za Imbala, boga barbarov.

Erberizar RIP

Bil je Karakbalov prvi otrok in princ Onostranstva. Življenje je, kljub temu, da je bil opisan kot izjemen mag, izgubil ko se je znašel med svojim očetom in maščevanjem Venale.

Fionan

Prepoznali bi jo lahko po modri polti, živo vijoličnih laseh in rumenih očeh ter rogovih podobnih bikovim. Nekateri so jo poznali pod imenom Vrtnarka onostranstva, saj je rada obdržala trupla tistih, ki so se ji osebno zamerili in v njihovem drobovju zasadila vrtičke. 'Da bodo za vsaj nekaj koristni', je pravila. Po legendah sodeč je bila ona tista, ki je pomagala pripraviti očetu okusno jed iz mesa Venalinega otroka.
Vodila je kriminalno podzemlje v prvem kraljestvu, govorice pa trdijo, da ni nikdar zapustila našega sveta. Morda še sedaj hodi naokoli in seje zlo in uničenje na svoji poti.

Variations & Mutation

Določeni deli teh zgodb so posamično ohranjeni v ustni tradiciji mnogih krajev, posebno bolj ruralnih, se pa močno razlikujejo glede na to od kod prihajajo. Grobi obrisi zgodb so bolj ali manj podobni a vsak kraj ima povsem svoje dodatke. Tako na primer na jugu Delerona v Tetaniji verjamejo, da sta bila Nighdrala in Amarin ljubimki Izgnanega boga in ju je naščuval drugo proti drugi, v Vitari med ubožnimi je razširjeno mnenje, da je bil Kharakbal sin Imbala in je jezdil bika velikega kot palača in v Ekenah, da se je Moranar zaljubil v lokalno dekle in jo, ko je prerano umrla spremenil v tiso in katerih sedaj delajo svoje slavne loke. Nekatere zgodbe umeščajo svetnico Tamerlaine kot eno izmed potomk Douviraka, ki pa se je obrnila proti njemu in precej pogosto je prepričanje, da so vsi demon lordi podprli Izgnanega boga v vojni proti ljudem in vilam. Skoraj nikjer niso legende ohranjene celovito - posamičen kraj se spomni obstoja in imena enega, morda dveh demon lordov in še o teh imajo le nekaj fragmentov legend in dosti dodanih zgodb, ki jih vsak pripovedovalec znova ustvari kot se njemu ali njej zdi.

In Literature

Zgodbe in govorice o demon lordih in njihovih potomcih je zbral Rorik Jelšnik, plemič in kasneje Trifanov svečenik, ki je živel v Lorinu kmalu po ustanovitvi le-tega.

Date of First Recording

leta 19 del. št.

Related Species

• Demoni