Zeliščarjev vodnik

po redkih, nenavadnih in dragocenih zeleh, pripravkih in drogah

Droge

Fershan

Kraljevi kaktus

Osnova: Fershan je droga narejena iz prozornega mlečka istoimenske puščavske kaktusne cvetlice.
Nahajališča:Imenovan tudi Kraljevi kaktus, zaradi izredne redkosti in vrednosti, Fershan raste le v najbolj osamljenih predelih puščave v okolici Vash-Haetarja. Posebej rad ima senco in relativen hlad osušenih strug ali razpok in se pogosto napol skriva pod kamenjem.
Videz: Rastlina je velika za pol dlani, ovalne oblike in spominja na razbrazdan in razpokan prodnik po barvi in teksturi. Na otip je prožna in mesnata. Cveti enkrat letno, ko se telo razkolje na pol, z dvemi do tremi velikimi, modrimi cvetovi. Do tega navadno pride pozno pozimi a ima vsaka rastlina malce drugačen bioritem. Pripravek iz Fershana je viskozna tekočina prozorno-mlečne barve.
Okus/Vonj:Fershan je izven časa cvetenja brez posebnega vonja, cvetovi pa imajo rahel sladkast vonj. Pripravek iz mlečka ima rahel vonj po medu. Sveža rastlina je sočna a trpka in se jolahko okuša zgolj enkrat, pripravek pa ima meden okus z rožnim priokusom.

Priprava:Fershan je dober za 'molžo' samo nkaj dni pred cvetenjem in če se ga preveč zlorabi rastlina umre. V ovalno telo se ne sme zarezati saj mleček ob stiku z zrakom zelo hitro oksidira in se pokvari. V Rastlino se zabode čim ožjo luknjo in nato po cevki ožema naravnost v stekleničko, ki se jo takoj nato zapečati. 'Molža' Fershana je skorajda umetnost in med nekaterimi beduinskimi plemeni svet obred. Fershanu se nato doda nekaj mineralne vode v kateri je bila prekuhana rdeča globokomorska alga kar spremeni barvo pripravka in prozorne v mlečno barvo. Šele tedaj je Fershan primeren za uporabo. Da se dobi prečiščeno verzijo je potrebno poleg tega Fershan še obdelat z magičnim ognjem in blagoslovit z zdravilnim urokom. Pri zaužitju se nekaj kapljic s kapalko dozira v kozarček močnega alkohola in nato zažge pri čemer tekočina spremeni barvo. Za mešanje se ne sme uporabit medice.
Uporabnost in učinki: Fershan povzroči evforično dobro počutje in spodbudi zabavljaško in seksualno obnašanje. Opaženo je bilo, da so bili uporabniki bolj karizmatični, čeprav ni gotovo če je to direktno povezano z učinki Fershana ali z dobrim počutjem, ki ga spodbuja. Nekateri magično talentirani uporabniki so opazili povečano moč določenih urokov.
Stranski učinki in posledice uporabe: Že enkraten promočen odmerek ima lahko hude posledice, kot na primer zastoj srca ali zmanjšana umska sposobnost, najbolj pa je Fershan značilen po črni sluzi, ki začne ob prevelikem odmerku zastrupljenemu teči iz oči, ušes in nosa. Posledice dolgotrajne zlorabe so, razžrta in črno obarvana jezik in usta ter črne razpokam podobne razjede okoli ust, pomanjkanje teka, izguba spomina, tresavica, zmanjšana inteligenca in v hudih primerih iznakaženje in razpad čeljusti. Tisti, ki trpijo zaradi odtegnitve so nagnjeni k paničnim napadom. Pri zauživanju prečiščenega Fershana se stranski učinki pokažejo veliko kasneje, pogosto kar celo desetletje, še vedno pa je droga zasvojljiva in prekomerna doza enako nevarna.
Stopnja zasvojljivosti: Huda
Zgodovina in kulturni pomen: V kulturi severno-Deleronskih beduinskih plemen ima Fershan izjemen pomen. Razvila se je posebna funkcija Zbiralca rose, ki v religiozni tradiciji dopolnjuje žensko šamanko v plemenih. Od otroštva se urijo v iskanju, negovanju in molži Fershana, ki ga pripravljajo za šamanko in poglavarja plemena, ko je za to velika potreba. Prav tako je v podzemlju Enes-Kalina Fershan pogosto na skrivnih listah igralnic, bordelov in pivnic, po njem pa vse preveč pogosto posegajo obupani učenci iz Akademije, ki upajo, da jim bo pomagal pri urjenju v magiji.
Vrednost: prečiščeno 3000, neprečiščeno 500 zlatih oktanov za kot jajce veliko stekleničko.

Maina

Osnova: Maina je glede na pripravo lahko kadilo ali droga, ki se pridobiva iz smole drevesa Mainon.
Nahajališča: Mainon je najpogosteje najti na pobočjih gore Masud na Timuri, najde pa se jih tudi na jugozahodu Kalianskega polotoka ob obali.
Videz: Mainon je srednje visoko žilavo drevo s srebrno-sivim lubjem in trokrakimi listi. Cveti poleti, temno vijolični, skoraj črni cvetovi pa rasejo v grozdih. Kadilo pridobljeno iz Mainona je podobno oranžno-rumenim za členek velikim kristalom, droga pa je oranžkast prah.
Okus/Vonj: Maina ima specifičen, zelo močan in težek vonj, najbolj podoben podoben sandalovini. Cvetje je brez specifičnega vonja. Okus je smolnat.

Priprava: V Mainon se zareže z nožem in pod zarezo zbira smolo. To se nato posuši na veliki plahti in šele ko je trda razbije na majhne kosce za kadilo. Za drogo je treba smolo posušiti v zelo hladnem prostoru, nato prekuhati, zakopati globoko v z železom bogato zemljo in čez več mesecev znva prekuhati in ohladiti. Šele tedaj se smolo razbije in nato zmelje v prah.
Uporabnost in učinki: Kot kadilo je Maina uporabljana predvsem v religiozne namene, še posebej v povezavi z Vitarskim božanstvom Imbalom. V obliki droge, praška za kajenje, je Maina halucinogena droga, milega značaja - halucinacije so pogosto povsem nore ampak redko grozljive. Prašek iz Maine je precej stabilen zato se ga lahko vmeša v različne druge substance, nekateri alkimisti so ga na primer dodajali svojim pripravkom, a se mora segreti predno začne učinkovati.
Stranski učinki in posledice uporabe: Maina lahko ob nepravilni ali pretirani uporabi povzroča glavobole in slabost, dolgotrajna zloraba pa lahko s seboj prinese migrene.
Stopnja zasvojljivosti: Blaga
Zgodovina in kulturni pomen: Maina, predvsem kadilo a tudi droga, je proizvod na katerem je zraslo bogastvo Vitare. Drago kadilo prodajajo vse do severa Delerona in še dlje, in predstavlja še dandanes velik del dobička. Mainon v Imbalovi religiji velja za sveto rastlino in kadilo mora bit v vsakem svetišču vedno segreto v posebni srebrni kadilnici. Med Baldanijami na kip Imbala privžejo v maino in druga kadila oblečene žrtve, pogosto pa dodajo tudi nekaj droge, da žrtve ne kričijo toliko, in nato v kipu zakurijo.
Vrednost: 40 zlatih oktanov za zavoj kadila, 65 za zavoj droge

Dandram

Pogrebnik

Osnova: Dandram je grmovnica, ki lahko zrase do metra in pol visoko, s temnimi deljenimi listi in povešenimi vejami zaradi katerih lahko od daleč izgleda malce podoben vrbi. V mitologiji je povezan z Reianbelo in posmrtnim življenjem.
Nahajališča: Dandram rase globoko v gozdovih kamor ne zaide pogosto človeška noga. Najpogosteje se ga najde v Gracelinškem pragozdu in gozdovih Mračnih vod.
Videz: Dandram je košat grm katerega veje so žalostno usločene, podobno kot pri vrbi. Listi so temno zeleni in deljeni, na prvi pogled podobni peresu. Pozno jeseni oziroma zgodaj pozimi na danramu zrasejo vijolične jagode iz katerih se izdeluje cenjeno drogo ali strup.
Okus/Vonj:

Priprava: Priprava Dandrama se malce razlikuje glede na to, če želimo dobiti drogo ali strup. Za pripravo strupa se jagode stre, prevre in pusti namakati v vodi vsaj teden dni, nato pa osuši z ognjem dokler se ne dobi gosta, lepljiva pasta. Za pripravo droge je bolje strete jagode samo namakati teden dni (in ne pred tem prevreti), pasto se pa nato zameša z močnim alkoholom najbolje v razmerju 1:50.
Uporabnost in učinki: Dandram je droga za katero pravijo, da ti omogoči stopati po robu med življenjem in smrtjo. Uporabnikom odpre pogled v dimenzijo duhov in jim za nekaj časa omogoči dvojno bivanje - tu in tam. Močnejši odmerek je zelo močan živčni strup imenovan Tiha smrt, ker tako hitro paralizira, da zastrupljeni nima časa opozoriti da je karkoli narobe in nekaj minut kasneje že umre.
Stranski učinki in posledice uporabe:
Stopnja zasvojljivosti: Srednja
Zgodovina in kulturni pomen: reianbela
Vrednost: Strup 350 zlatih oktanov, droga 600 zlatih oktanov

Gamisa

Osnova:
Nahajališča: travniki Lorina, Delerona in vmes
Videz:
Okus/Vonj:

Priprava:
Uporabnost in učinki:
Stranski učinki in posledice uporabe:
Stopnja zasvojljivosti: Blaga
Zgodovina in kulturni pomen:
Vrednost:

Nirali

Osnova:
Nahajališča: podzemlje Enes-Kalina, v vlažnih ali napol zalitih tesnih prostorih v jamah.
Videz: Nirali je nenavadna srčasta goba z rožnatim betom in belim klobukom.
Okus/Vonj: Od gobe veje izrazit vonj po mešanici mošusa in organskega razkroja.

Priprava:
Uporabnost in učinki:
Stranski učinki in posledice uporabe:
Stopnja zasvojljivosti: Srednja
Zgodovina in kulturni pomen:
Vrednost:

Sandin

Osnova:
Nahajališča: Potopljena zemlja na območju bivše Arkhothyre
Videz:
Okus/Vonj:

Priprava:
Uporabnost in učinki:
Stranski učinki in posledice uporabe:
Stopnja zasvojljivosti: Huda
Zgodovina in kulturni pomen:
Vrednost:

Qut

Osnova:
Nahajališča: Oaze tamarinske puščave, najpogosteje na nahajališčih meruhita. Največja nahajališča so ob mestu Tumenut.
Videz:
Okus/Vonj:

Priprava:
Uporabnost in učinki: Qut deluje kot stimulant zaradi katerega pride do hitrejšega srčega utripa, hiperaktivnosti, nemirnosti in evforije. Slednja se pogosto izraža tudi s povečanim zanimanjem za spolnost in užitke.
Stranski učinki in posledice uporabe: Dolgoročni stranski učinki so poleg odvisnost tudi zvišan apetit, insomnia in letargičnost. Tamarinski zdravilci so prav tako med uživalci Quta zabeležili povečano pogostost odpovedi srca zaradi zamašitve žil.
Stopnja zasvojljivosti: Srednja
Zgodovina in kulturni pomen: V Tamarinski kulturi sta se izoblikovala dva nasprotujoča si pola kar se tiče rokovanja s qutom. Prvi so mnenja, da uživanje in preprodaja (navkljubkljub velikim dobičkom) povzročajo moralni propad družbe. Poskusi zajezitve uporabe in prodaje so bili že večkrat izvedeni in načrti predstavljeni vladarju, a vsakič brez večjega uspeha. Druga stran je mnenja, da je qut pomemben del Tamarinske zgodovine in kulture ter predstvlja prevelik delež dobička v meddržavni trgovini, da bi bilo modro ali prav prepovedtati proizvajanje in uporabo. Tovrstna droga ima namreč že dolgo tradicijo uporabe v rekreativne (predvsem pri bogatih), sakralne in vojaške namene. Slaven, ali morda neslaven, je Tumenustki vojaški kult imenovan Sumenu-Khar, katerega bojevniki, zaužijejo qut pred bitko, kar jim omogoči nesluteno moč, živalsko divjost divjost in če je verjetni legendam tudi neumrljivost. Tumenutski berserkerji, ki imajo sami sebe za svete vojake, so namreč eni izmed najboljših bojevnikov kraljestva, poleg tega pa se borijo bolj neustrašno, neutrudljivo in divje kot levi in tudi poškodovani komaj kaj krvavijo. Tudi Tamarinski vladar jih redno najema v svojo vojsko, kar predstalja osnovo za njegovo toleriranje Tumenutskih samo-proglašenih princev. Z njimi bi bil sicer že zaradi tamkajšnjih nahajališč quta, kaj šele zaradi samorazglašene kneževine, najverjetneje v konstantem vojevanju.
Vrednost: 500 zlatih oktanov po zavojčku, v Tamarinu 20 ploščic na zavoj