Slavni lorinci in lorinske družine

Lorinske plemiške družine

Fevdni gospodi in njihovi vazali

Nadvojvode Drako: gospodje Evigra, gospodje Arberger, gospodje Grigirski, družina Irtens, družina Kevanc
Vojvode Korvez: gospodje Devora, gospodje Rustam, gospodje Merhain
Mejni grofje Štejr-Gordolski: gospodje Orsei, družina Mečnik, družina Perinški
Grofje Fariški: dospodje Valneški, gospodje Alanijški, družina Solen, družina Bego, družina Iverčan
Grofje Medan: družina Petač, družina Merenški
Grofje Tenurški: gospodje Filigert, družina Jakov, družina Ridvan
Baroni Ederlea: gospodje Krnški, družina Vačnik
Baroni Pangeriot: družina Benalia
Baroni Bormoduržani: gospodje Balog, družina Veltin
Baroni Alfer-Grol: družina Kebrški, družina Nathyr
Gospodje Vitijški: družina Gelzar
Gospodje Stamantia: družina Eriški

Prvih pet

Najvplivnejši	Najbogatejši	Najprestižnejši naziv
Drako	Drako	Drako
Fariški	Filigert	Korvez
Štejr-Gordolski	Fariški	Štejr-Gordolski
Medan/Korvez	Medan	Fariški
Ederlea/Filigert	Štejr-Gordolski	Tenurški

Meddružinska trenja

• Grofje Medan vs. grofje Fariški
• Grofje Tenurški vs. Baroni Alfer-Grol
• Družina Kebrški vs. Družina Jakov
• Družina Nathyr vs. Gospodje Krnški
• Gospodje Orsei vs. Družina Mečnik

Dvorjani

Teodor Drako: dvorni komornik
Jubert Stamantia: kancler
Bertold Štejr-Gordolski: mojster kraljevega sodišča, veliki sodnik
Majnhard Arberger: kraljevi mojster lova
Garimand Pangeriot: mojster kraljeve sobane

Dvorne dame

Elena Alanijška: Pesnica in avtorica popularne knjige ljubezenskih pesmi, ki se prepisuje med plemiči.
Adela Medan: Izredno privlačna zlatolaska z zavidljivo postavo. V središču več socialnih krogov. Ve za večino stvari, ki se dogajajo na dvoru. Po besedah Siegfrida Rustama sestavljajo Justina, Adela Medan in Izabela iz družine Drako Lorinski cvet in skupaj posedujejo vso lepoto tega sveta.
Beda Tenurška: WIP
Hana Ridvan: Kraljičina zaupnica in najbližja prijateljica.
Justina Ridvan: Glavna modna ikona na dvoru, določa modne trende ali vsaj vpliva nanje. Velja za eno najlepših žensk v Lorinu. Po besedah Siegfrida Rustama sestavljajo Justina, Adela Medan in Izabela iz družine Drako Lorinski cvet in skupaj posedujejo vso lepoto tega sveta.
Izabela Krnška: Izredno pobožna. Ženske hodijo k njej po nasvete o dobrem in zglednem življenju.
Leonora Merenška: Aktivna in športna mladenka ter navdušena sokolarka. Prisotna na vseh lovih.
Alina Drako: Žena dvornega komornika Teodorja Drako. Izjemno čislana kot preudarna, modra in razumna ženska. Zgled za mlada dekleta na dvoru. Mojstrica ženskega jezika rož.

Zaposleni

Popon Alanijški: dvorni astrolog
Aldarik iz Kastiona: vrhovni dvorni mag, kraljevi mag. Aldarik je izredno inteligenten in radoveden do te mere, da je pripravljen narediti skoraj karkoli, da bi se dokopal do odgovorov, ki ga zanimajo. Zaradi svoje pozicije na dvoru mu to pogosto tudi uspe.
Karok: dvorni alkimist. Zelo tesen odnos s kraljico Militisijo do te mere, da je že skoraj njen osebni alkimist. Govori se, da skušata najti način kako bi lahko uspešno rodila sina njegovemu veličanstvu.

Vitezi

Leopold Drako: slaven turnirski vitez z ?? zmagami in nobenim izgubljenim dvobojem!
Oton Evigra: Zaslovel je z viteškim pohodom po Lorinu pri katerem je, preoblečen v boginjo ljubezni Nurilan, izzval na boj vsakega, ki ni priznal lepote, miline in sposobnosti njegove izbranke Elene Stamantia. Zmagal je 55 zaporednih dvobojev in zgubil zadnjega proti dragi Eleni, da bi s tem dokazal, kako se ji je pripravljen predati na milost ali nemilost.
Vladislav Kevanc:
Štefan Kevanc: rešil kr življene na lovu
Hugo Kevanc
Siegfrid Rustam: Arkhothyra.
Farag Grigirski: Eden izmed najbolj strah vzbujajočih vitezov Lorina in enforcer družine Drako. Pri 19 letih je sodeloval in odločilno poskrbel za konec Alanijskega kmečkega upora s tem ko je lastnoročno posekal ne samo voditelje ampak tudi velik del vojske. Zaradi svojega videza, neustavljivosti na bojišču in brezkompromisnosti se je vsidral v spominih ljudi kot sam peklenšček in prešel skoraj v mit s katerim strašijo svoje otroke. Po drugi strani pa je s tem pritegnil pozornost plemstva, ki se je navduševalo nad njegovo mečevalsko sposobnostjo, skoraj nadnaravno močjo in zvestobo kralju in deželi.
Vederik Petač: rešil fair maidenko
Doran irtens:
Lenart iz Perina: Rojen kot sin navadnega strojarja se Lenartov genij z orožjem morda nikoli ne bi pokazal, če ne bi prišlo do napada na njgovo rodno vas Perin, ko mu je bilo zgolj trinajst pomladi. Skoraj sam je organiziral obrambo vasi in dovolj dolgo zadrževal Zigite, da se je tok bitke spremenil Perincem v prid. Za svoje junaštvo si je Lenart prislužil poplemenitenje v viteza in deželna dama, grofica Elizabeta osebno, ga je vzela v vajeništvo k sebi kot svojega oprodo. Skozi leta se je med njima stkalo tesno prijateljstvo in Lenart je dosegel ter celo presegel svojo mojstrico. Izpopolnil je skrivno mečevalsko tehniko znano kot Zlom in se uveljavil v splošni veri kot najboljši mečevalec v vsej zgodovini Lorina. Na zadnjem turnirju katerega se je udeležil, Turnirju v Kastionu, je v mečevalskem tekmovanju premagal vse nasprotnike zgolj s palico in to tako, da je sledil slavni pesnitvi Seme Miru in vsakemu nasprotniku dovolil zgolj toliko napadov kot je bilo zlogov v zaporednem verzu na katerega je prišel.
Dana Štejr-Gordolska: edina (s svojo četico) preživela bitko z Zigiti.
Elizabeta Štejr-Gordolska:

Učenjaki

Popon Alanijški: astrolog
Venerij III Irtens: zgodovinar
Bernard Veltin: geograf, kartograf
Robert Veltin: zdravnik
Engelbert Mečnik: alkimist
Adalbert Rustam: lingvist
Bernika Eriška: svetovna popotnica, geografinja, teologinja
Karlota Bormoduržan: zeliščarica - Zeliščarski vodnik, Zeliščarski Kompendium

Učenjaki iz preteklih obdobij

Arhibalt Gornjegrajski: Alkimist
Leratia Ridvan (398-441 del.št.): matematičarka in filozofinja
Temerik iz Pire (256-299 del.št.): arhitekt. Utemeljitelj sloga kirnonike v arhitekturi
Lutpold (311-362 del.št.): arhitekt. Zgradil Belo palačo - novo kraljevo palačo v Albinionu.
Brat Tristam, Trifanov svečenik: zgodovinar - Vzpon in Padec Imperija
Adalrin (15 pr.d.št.-47 del.št.): zdravnik in filozof. Določil je, kdaj otrok ožiti v ženski maternici (naknadna oživitev otroka). Do te točke je menil, da je splav sprejemljiv iz moralnega in verskega vidika.

Umetniki

Beatricia: trubadurka
Tribolet Zlatousti: trubadur
Peronel: slikar
Senon iz Sende: slavna dramatičarka, znana po svojih tragedijah. Trenutno deluje v in vodi Kraljevi amfiteater v Albinionu.

Umetniki iz preteklih obdobij

Simeno Modri (111-197 del.št.): pisatelj. Znan po tem, da je zapisoval lorinske mite in legende.
Azalis: legendarna poetinja in trubadurka. Znana tudi kot Božanska grofica saj naj bi izhajala iz grofovske družine. Opisana kot najbolj osupljiva ženska svoje dobe. Bila je izbrana dama in muza junaškemu vitezu in svetniku Pelreinu. Kljub temu, da je bila sicer sloveča lepotica, ki je zavrnila barone, grofe in vojvode ter celo tedanjega kralja, je bila njena naklonjenost namenjena le njemu. Pravzaprav je bilo pravo ime in poreklo njenega ljubljenega že davno izgubljeno, tako da je ostal poznan samo po vzdevku pod katerim ga je omenjala v svojih pesmih - Pelrein. Že za časa njunega življenja je bilo ugibanje za koga točno gre burna tema Lorinskega dvora. Poleg tega pa je bila Azalis zapletena v pre-mnoge škandale in skrivnostna dogajanja. Mnogi so jo obtoževali pečanja s čarovništvom, udeleževanja žrtvovanj in pečanja z demoni. Dejstvo je, da je uspela zanetiti enodnevno državljansko vojno, s svojo nepremagano retoriko odločno pripomogla na pogajanjih med Arkhothyro in Lorinom glede Zahodnega ščita, in ostala nepremagana v pesnjenih bitkah - celo ko je morala svoj hiter um in spreten jezik v rimi zagovarjati pred celoto Univerzo in bila, ker je pravilno odgovorila na vse izzive in vprašanja, obrožena čarovništva. Dogodek znan kot 'Veliko ponižanje Univerze' je še danes ena bolj priljubljenih legend med Albinionci in seveda faliranimi študenti. Azalis je znana tudi kot utemeljiteljica sloga dvorne pesmi znanega kot serena.
Almando Eserski (179-245 del.št.): slikar. Najbolj znan po svojih čudovitih freskah v Trifanovi katedrali v Albinionu, Vitanijini baziliki v Nikolodiji in Vitanijinem templju v Lukani v Deleronu.
Benat Oto (340-395 del.št): slikar. Zelo slaven v svojem času. Delal je tako na Beli palači v Albinionu, kjer je poslikal plesno dvorano, kot na gradu Fariških (stene in strop grajske kapele) in gradu družine Drako (stropi spalnic). Znan je po posebnem slogu, ki skuša upodobit magičnost lorinskih gozdov. Pogosti so motivi lova, vil in divjih ali mitoloških živali.
Vidal (31-55 del.št.): kipar