Lorín

Kraljestvo na južnem delu kontinenta, ki na vzhodu meji na Svobodna mesta na severu pa na Nikogaršnjo zemljo in Mračne vode. Trenutni vladar je kralj Galador IV Krvavi njegova žena kraljica pa je Militisia Lamera Anaja. Sestavljajo ga štiri dežele, Nižinska na vzhodu s centrom v Farisu, severozahodno je Elesija s centrom v Albinionu in juhozahodno Strimska, ki ji kraljuje Nikolodija. Skrajno zahodni del kraljestva na celini in Lorínski otok Zahodni ščit pokriva posebno militarizirano ozemlje - Marka, kjer so ljudje vedno vojaško pripravljeni na nov vpad Zigitov.

Structure

Lorínu vlada kralj s pomočjo Kraljeve zbornice. Ta sodeluje pri pripravi zakonov ima pa tudi delno izvršilno oblast. Poleg vladarja jo sestavljajo še duhovni vodje - nidui in nidue - predstavniki velikih mest, glavne najpomembnejših plemiških družin, ambasadorja iz Vitare in Enes'Kalina, vrhovni poveljnik, visoki mag in kraljica. Enkrat na leto in pa ob pomembnih dogodkih (kot je sklepanje miru), je sklican Kraljevi zbor, ki ga lahko vladar po volji tudi razpusti. To je razširjena verzija kraljeve zbornice.

Public Agenda

Med Lorinskim kraljestvom in Deleronskim kraljestvom vladajo mir in prijateljski odnosi. Pogosti so trgovski in politični stiki med obema kraljestvoma. Svobodna mesta na vzhodu so pod zaščito Lorina, ki pogosto poseže in pomaga če je potrebno. Zigiti so državni sovražnik številka ena, priprave v povračilni napad nanje so že dolgo v teku a zaradi veliko drugih težav nič še ni bilo izpeljano.

Assets

Lorín je klasično fevdalno kraljestvo kjer so glavni vir bogastva zemlja in tisti, ki jo obdelujejo. To pa še ne pomeni, da je to edini pomemben vir prihodka. Določena mesta služijo bajne vsote s trgovanjem, Faris je slaven po svojem jeklu in orožarski obrti in v Kastionu gojijo izjemne konje. V ogromem rudniku Kuas izkopljejo velike količine železove rude - surovine s katero se veliko trguje. Velik del Nižinske se ukvarja s prevozom, obdelavo in prodajo lesa iz Gracelinškega pragozda.

History

Lorínsko kraljestvo je ustanovil Talahast Veličastni Setepener pred 521 leti oziroma leta 23 po Deleronskemu štetju.
Po izumrtju njegove linije leta 69, kraljestvo razpade na dva dela Samostojno grofijo Faris na V in zmanjšano kraljestvo na Z pod novo rodbino Talarajan.
Leta 217 Galorn Veliki ponovno osvoji V del kraljestva in da zgraditi Prehod Enotnosti pod gorami, da bi lažje nadzoroval celo kraljestvo. Od tedaj dalje se Fariški neprestano upirajo.
Leta 260 rodbina Talarajan izumre in na oblast pride družina Larkon.
Leta 410 pride do prvega vpada Zigitov na Lorínska tla, ki se od tedaj naprej ponavljajo vsakih nekaj let.
Med leti 414 in 421 pride do pospešenega organiziranja Marke za obrambo proti Zigitom.
Leta 435 se zgodi Krvavi kmečki upor, ki zajame celotno Nižinsko in se razširi celo na Z del kraljestva. Z uporniki je kruto obračunano, njihove družine morajo 100 let plačevati dodaten davek.

Religion

V Lorinu je trdno zasidrana Prava vera v peterico in zlobnega Izgnanega boga. Izmed petih sta najbolj popularni in pogosto čaščeni Vitania in Reianbela, s Trifanovimi templji bolj pogostimi v mestih, Faelirjevimi pa v večjih obmorskih krajih. Verjamejo, da jih po smrti Reianbela, če se ji ponudi dovolj spoštljivo darilo, popelje v Onostranstvo kjer dobre duše pridejo v Zlati grad in lahko v njegovih dvoranah in čudovitih vrtovih uživajo večnost, slabe duše pa so vržene v Onostransko temo, kjer jih do konca časa mučijo demoni. V na podeželju so ponekod razširjene tudi bolj poganske prakse, kot je čaščenje vil in v določenih bolj oddaljenih vaseh tudi svetih dreves. Te prakse so bolj ali manj sprejete, niso pa vsi navdušeni nad njimi.

Čas

Leto

Ker je bil ustanovitelj kraljestva Lorin Deleronski princ, se je tudi v Lorinu prijelo deleronsko štetje (d.š in pr.d.š.), po katerem se trenutno šteje leto 544. Štetje se je začelo z ustanovitnijo kraljestva Deleron. Bolj redko se v Lorinu uporabljata tudi Arkhothyrsko štetje let od rojstva prvega imperatorja Naxaerna (pr. Nx, po Nx) in versko štetje let od izgona Izgnanega boga (pr. I, po I) kar veliko ljudi smatra tudi kot začetek modernega veka. Po Arkhothyrskem štetju se šteje leto 667 od 20. sušca, po verskem pa 6603 od 16. prosinica dalje.

Meseci

Leto ima 12. mesecev, ki se pokrivajo z dvanajstimi znamenji horoskopa:

• Prosinic: ouroboros
  Prazniki: sredozimsko praznovanje, herigovo
• Sečan: volkodlak
  Prazniki: dnevi vodnih iger (Galena), noč mrtvih, elisedovo
• Sušec: vitez
  Prazniki: jašino, enakonočje, praznik piva
• Mali traven: pegaz
  Prazniki: konjski sejem (Kastion), rinino
• Valiki traven: rusalka
  Prazniki: praznik plesočega maga (Lina), marselovo
• Boboucvet: hrast
  Prazniki: dan mučencev, solsticij
• Mali serpan: zmaj
  Prazniki: praznik žetve, dan svete Galene
• Veliki serpan: golob
  Prazniki: belino, daritev vilam
• Poberuh: kraljica
  Prazniki: orožni sejem (Faris), dan vseh svetih, enakonočje
• Listognoj: kmet
  Prazniki: vitaniin festival (Remigrad), edvardovo, dan izgona Audvakarja, kraljevi rojstni dan
• Kozovperstk: jelen
  Prazniki: praznik vina (Daras, Lina, Remigrad, Perin), vojaške vaje (marka), kanjino
• Gruden: mačka
  Prazniki: sežig čarovnice (Grigira), solsticij

Dnevi

Dnevi se štejejo številčno (npr. 21 poberuh) ali pa od in po pomembnemu svetniku ali prazniku (npr. tri dni po kanjinem). Pri slednjem štetju dni se lahko mesec doda ali pa tudi ne.

Ure

Kljub temu, da poznajo ure, pa večina šteje čas po zvonjenju. Zvonovi poleti in pozimi zvonijo ob malce različnih časih, a ta razlika večinoma ni več kot polurna. V vaseh oddaljenih od vsega se orientirajo predvsem po poti sonca - zora, poldan in sončni zahod.

• 1. zvonjenje: 5 zjutraj
• 2. zvonjenje/jutranjica: 7 zjutraj
• 3. zvonjenje: 9 zjutraj
• 4. zvonjenje/opoldansko zvonjenje: 12.20 popoldne
• 5. zvonjenje: 2.30 popoldne
• 6. zvonjenje: 4.30 popoldne
• 7. zvonjenje/večernice: 6 popoldne
• 8. zvonjenje: 8 zvečer
• 9. zvonjenje/policijska ura: 10 zvečer

Policijski redi

Policijski redi so uzakonjena pravila namenjena varovanju razlik med stanovi in pa skrbi, za primerno obnašanje podložnikov kot na primer prepoved preklinjanja in pijančevanja.

Hrana

Samo plemiči lahko lovijo in jedo divjad, med njimi samo imenovani plemiči (gospodje) lahko jedo labode. Vitezi in oprode imajo lahko največ pet hodov na banketu medtem ko jih imajo ostali plemiči lahko neomejeno a razen vojvod ne smejo zapravit več kot 1000 zlatnikov za banket. To pravilo se lahko krši samo če gostijo vladarja.
Meščani imajo lahko največ tri hode in ne smejo uporabljati najbolj luksuznih začimb, barvati hrane z dragimi barvami ali jo okraševati z zlatom, srebnom in podobno.
Kmetje so omejeni na najbolj osnovne začimbe in lahko od divjačine lovijo in jedo samo zajce.

Oblačila

Plemiči (nevitezi) lahko uporabljajo sukno, damast, žamet, atlas in druge svile, kožuhe (na primer kune) samo ne kože hermelina in sobolja (razen vojvod). Vitezi in oprode imajo lahko eno srebrno ali zlato broško, nihove žene pa ogrlico, in lahko uporabijo največ tri vatlje žameta. Samo žene gospodov lahko uporabljajo srebro, zlato ali dragulje na ustnicah.
Magi lahko nosijo nakit iz zlata, srebra in draguljev samo če je magičen. Magi zaposleni pri plemiških družinah morajo nosit saporo, ki pa je lahko narejena iz vseh materialov, ki jih sme nositi družina, ki ga/jo zaposljuje. Magi, ki niso zaposleni pri družini se morajo glede oblačil ravnati po redu za viteze in oprode.
Meščani ne smejo uporabljat zlata, biserov in dragih kamnov. Zgolj nekateri najbogatejši meščani lahko uporabljajo pozlaten nakit. Ne smejo nosit škrlata, žameta in svile slednja dva le za telovnike, obrobe in ženske za tančice. Smejo nosti srebrn nakit.
Rokodelci in pomočniki smejo uporabljat samo blago, ki po tretji preprodaji ni dražje od enega zlatnika na vatel, poleg tega so omejeni glede kupovanja uvoženega blaga. Ne smejo nosit srebra, samo posrebren nakit in ženske si ne smejo naličit ustnic v nenavadne barve.
Kmetje smejo uporabljat le sukno vredno manj kot zlatnik na vatel. Dekleta lahko nosijo svilene trakove, ki niso dražji od 25 brončičev. Od kož lahko uporabljajo je ovčje, kozje in podobne manj vredne kože ter lisičje tace in zajčje kože. Ne smejo uporabljat peres pavov in drugih eksotičnih ptic. Ženske si ne smejo barvat ustnic a tega pravila se večinoma ne držijo preveč.
Kršiteljem teh predpisov se lahko zapleni sporni kos oblačila, če se prestopek ponavlja pa lahko dobijo še dodatno globo v plačilo.

Oblačila

Ženske

Pri koži ženske nosijo platneno (pozimi volneno) in najpogosteje belo spodnjo tuniko in suknene nogavice, ki se večinoma zavezujejo s trakom pod koleni. Nekatere nosijo tudi prsni trak za podporo prsi. Nekateri nosijo spodnjo tuniko tudi za spanje, večina pa jih preprosto spi nagih.
Čez nosijo kirtle, spodnje krilo, ki je pri tistih, ki si lahko to privoščijo zapeto z gumbi, zategnjeno s korzetnimi vrvicami ali pa narejeno širše in prepasano s pasom. Narejeno je tako, da se obleka v krilu močno razširi, včasih tako, da se vanj pod pasom prišijejo dodatni trikotniki blaga. Oblačilo je lahko brez rokav, z dolgimi rokavi ali z ločenimi rokavi, ki se zavežejo k preostanku oblačila z vrvicami tako, da se vidi skozi bela spodnja tunika. Revnejši sloji kirtle večinoma nosijo kot glavno oblačilo, za bogatejše pa je to predvsem oprava za doma.
Bogate meščanke in plemkinje nosijo, ko zapustijo dom čez kirtle še zunanje obleke, ki so navadno najbolj bogato okrašene in ekstravagantno krojene. Za ta oblačila je značilno tudi, da imajo zelo dolge (in široke) rokave. Nekatere so narejeni tako, da se zelo prilegajo postavi in so zategnjeni z vrvicami ali še pogosteje z gumbi (cotehardie), zelo pogost je surcot, ki se je razvil iz telovnika (tabard). Lahko ima dolge rokave ali pa je brez njih, popularen je izrezan surcot, ki ima velike izreze ob strani in sega od boka do podpazduhe. Modernejše dame nosijo mlajše oblačilo znano kot pelanda. Zanjo je značilno, da ima zelo široka krila, ogromne rokave, ki so včasih rezni v listne, kvadratne ipd. vzorce in pogosto visok ovratnik. Za razliko ostalih oblačil, ki se prepašejo na pasu se pelanda načeloma prepaše višje. Nekatere verzije imajo ovratnik v obliki črke v, ki je včasih obrobljen s krznom.
Čez vse to ženske nosijo plašč ali ogrinjalo, čeprav je v določenih primerih namesto tega lahko nošena tudi pelanda.

Pokrivala

Denar: srebrnik oktan
Jezik: lorinščina
Velikost: 900km v širino
Čas potovanja: 20-30 dni za prečenje

Maps

• 

  Galena

Founding Date

Leta 23 d.š.

Type

Geopolitical, Kingdom

Capital

Albinion

Power Structure

Feudal state

Subsidiary Organizations

• Jastrebi

Official Languages

• Lorinščina

Controlled Territories

• Albinion
• Elesija
• Faris
• Galena
• Kastion
• Marka
• Nikolodija
• Nižinska
• Strimska

Neighboring Nations

• Borgota

Notable Members

• Leopold Drako

Related Myths

• Talahast